Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.
Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?
Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?
Pred začetkom šolskega leta smo k pogovoru povabili Alenko Rebula, ki ima veliko izkušenj z delom v šoli. Kako gradimo šolo miru, sodelovanja, šolo odnosov, v kateri bo dobro vsem? Mnogi so v preteklosti drago plačali, da je danes vstop v šolo omogočen vsem. Hvaležnost tudi ob šolski dediščini je izhodišče zavedanja korenin, iz katerih smo zrasli. Če otrok občuti svojo vrednost in spoštovanje, tudi v šoli, bo v šolo hodil rad. Enako učitelji, profesorji. Spoštovanje je konkretno dogajanje med nami, vključuje poslušanje in upoštevanje.
Pred začetkom šolskega leta smo k pogovoru povabili Alenko Rebula, ki ima veliko izkušenj z delom v šoli. Kako gradimo šolo miru, sodelovanja, šolo odnosov, v kateri bo dobro vsem? Mnogi so v preteklosti drago plačali, da je danes vstop v šolo omogočen vsem. Hvaležnost tudi ob šolski dediščini je izhodišče zavedanja korenin, iz katerih smo zrasli. Če otrok občuti svojo vrednost in spoštovanje, tudi v šoli, bo v šolo hodil rad. Enako učitelji, profesorji. Spoštovanje je konkretno dogajanje med nami, vključuje poslušanje in upoštevanje.
Kar nekaj mladostnikov iz različnih razlogov ne more živeti s svojimi starši. Ob tem ne uspejo končati šolanja in tako si poslabšajo možnosti za boljšo prihodnost. Da bi se pripravili na življenje, živijo v Mladinskih domovih. Eden takšnih je v Jaršah v Ljubljani, kjer deluje tudi produkcijska šola. ena od mentoric je tam dr. Monika Klun, ki nam je povedala, kako deluje ta šola, ki želi mlade z vedenjskimi in čustvenimi motnjami pripraviti na življenje.
Kar nekaj mladostnikov iz različnih razlogov ne more živeti s svojimi starši. Ob tem ne uspejo končati šolanja in tako si poslabšajo možnosti za boljšo prihodnost. Da bi se pripravili na življenje, živijo v Mladinskih domovih. Eden takšnih je v Jaršah v Ljubljani, kjer deluje tudi produkcijska šola. ena od mentoric je tam dr. Monika Klun, ki nam je povedala, kako deluje ta šola, ki želi mlade z vedenjskimi in čustvenimi motnjami pripraviti na življenje.
V rubriki Življenje išče pot smo govorili potrebi po izboljšanju telesnih sposobnosti mladih. Rezultati športno vzgojnega kartona namreč kažejo, da so te slabše pri dijakih in dijakinjah poklicnih šol. Zato je srednja šola tehniških šol Šiška postala pilotni prostor za projekt zMigaj! Ravnateljica šole Darinka Martinčič Zalokar je predstavila dosedanje učinke tako pri dijakih kot pri zaposlenih.
V rubriki Življenje išče pot smo govorili potrebi po izboljšanju telesnih sposobnosti mladih. Rezultati športno vzgojnega kartona namreč kažejo, da so te slabše pri dijakih in dijakinjah poklicnih šol. Zato je srednja šola tehniških šol Šiška postala pilotni prostor za projekt zMigaj! Ravnateljica šole Darinka Martinčič Zalokar je predstavila dosedanje učinke tako pri dijakih kot pri zaposlenih.
Ob zaključku šolskega leta je dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psihologinja, zakonska in družinska terapevtka, predavateljica in vodja študijskega programa Psihologije na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, predavateljica tudi na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, govorila o posebnostih obdobja tik pred počitnicami, pa tudi o pomenu prostih tednov.
Ob zaključku šolskega leta je dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psihologinja, zakonska in družinska terapevtka, predavateljica in vodja študijskega programa Psihologije na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, predavateljica tudi na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, govorila o posebnostih obdobja tik pred počitnicami, pa tudi o pomenu prostih tednov.
Brežiški občinski svet je zaradi nedavnega nasilja na OŠ Velika Dolina na izredni seji obsodil vsakršno med vrstniško nasilje, notranje ministrstvo pa pozval k zagotovitvi dodatnih policistov v občini. V njej se namreč po besedah župana Ivana Molana soočajo s perečo romsko problematiko, policistov, ki bi jo reševali, pa je premalo. Že pred tem sta sveta krajevnih skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem potrdila sklep, s katerim pozivata osnovno šolo k izključitvi romskega učenca šestega razreda, ki je 10. junija fizično napadel devetošolca. Da bi našli primerno rešitev, so se v Brežicah srečali predstavniki občine in nekaterih ministrstev. Meta Potočnik je poklicala župana Brežic Ivana Molana.
Brežiški občinski svet je zaradi nedavnega nasilja na OŠ Velika Dolina na izredni seji obsodil vsakršno med vrstniško nasilje, notranje ministrstvo pa pozval k zagotovitvi dodatnih policistov v občini. V njej se namreč po besedah župana Ivana Molana soočajo s perečo romsko problematiko, policistov, ki bi jo reševali, pa je premalo. Že pred tem sta sveta krajevnih skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem potrdila sklep, s katerim pozivata osnovno šolo k izključitvi romskega učenca šestega razreda, ki je 10. junija fizično napadel devetošolca. Da bi našli primerno rešitev, so se v Brežicah srečali predstavniki občine in nekaterih ministrstev. Meta Potočnik je poklicala župana Brežic Ivana Molana.
Tokrat smo se v oddaji dotaknili vprašanj, ki se odpirajo ob zaključevanju šolskega leta, osamljenosti in nasilja nad starejšimi. Naš gost je bil frančiškan in klinični terapevt p. dr. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev
Tokrat smo se v oddaji dotaknili vprašanj, ki se odpirajo ob zaključevanju šolskega leta, osamljenosti in nasilja nad starejšimi. Naš gost je bil frančiškan in klinični terapevt p. dr. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
Ob 80. obletnici mučeniške smrti častitljivega p. Placida Corteseja je izšla dvojezična knjiga Elene Blancato Ruah. Vetje Duha. O knjigi in p. Corteseju so na predstavitvi v Ljubljani poleg avtorice Elene Blancato in piscev spremnih besedil Vlaste Polojaz in Iva Jevnikarja spregovorili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, provincialni minister slovenskih minoritov p. Milan Kos in cerkveni zgodovinar prof. dr. Bogdan Kolar.
Še zadnjič letos je bila na sporedu oddaja Za življenje, tokrat s profesorico Andrejo Poljanec. Govorila je o praznovanju in kako praznike kljub preizkušnjam narediti take, da bodo imeli otroci lepe spomine. Skušala je razložiti tudi, kje se skriva užitek pri pokanju petard, ko pa toliko ljudi tega ne mara, še posebej lastniki psov se bojijo teh dni.
V minulem tednu smo praznovali dva čudovita praznika. Božič, ki nas obda z upanjem in ljubeznijo, ter Dan samostojnosti in neodvisnosti, ki nas sooča z realnostjo naše države. Po vseh proslavah in vrsti zvenečih nagovorov se mi poraja vprašanje, kako je z narodnim ponosom v Sloveniji. V teh prazničnih dneh pa je dobro pogledati, kako narodni ponos izražamo Slovenci? Kako se soočamo s ponosom drugih, v Slovenij živečih narodov? Kako se na ta vprašanja odziva slovenska šola? Je tudi na tem področju šola odraz družbe?
Komentar je pripravila upokojena profesorica kemije, Helena Kregar.
Ne glede na vse, kar se dogaja, kar se je dogajalo in kar je pred dva tisoč leti doživljala tako imenovana Sveta dežela, Bog prihaja v ta svet. Prihaja ne glede na razdejanje, na sovraštvo, na prepire in prevare, na krivične sodbe, na samozadostnost vladajočih, prihaja … Želi nam biti blizu, želi biti naš brat, eden izmed nas. Prinaša nam blagoslov, upanje, tolažbo … Bog prihaja, kaj pa mi?
Poročali smo o predstavitvi knjige Pesemsko izročilo Kočevske, ki jo je uredila dr. Anja Moric. S to knjigo je skoraj 130 let po izidu etnografske študije in zbirke kočevarskih pesmi Adolfa Hauffna zakladnica pesemskega izročila območja širše Kočevske, zapisana večinoma v kočevarskem narečju, dostopna tudi v slovenskem jeziku.
Čeprav zdaj tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine zagovarja ponovno postavitev Marijinega znamenja na Glavni trg v Mengšu, kjer je bil tudi prvotno postavljen, župan Bogo Ropotar nerazumno vztraja. Restavrirani kip želi postaviti ob cerkvi, čeprav temu izrecno nasprotuje lastnica parcele župnija Mengeš, za izvirno lokacijo sredi mesta pa se zavzema tudi množična civilna iniciativa.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Tri matere. Ana Hrbljan, Anja Maver in Maja Bitenc so pričevale, kako živijo svojo krščansko vero in materinstvo v družbi, ki je prepojena s potrošništvom in hitrimi užitki. Ko so postale matere, imajo enega, dva in sedem otrok, se jim je življenje spremenilo in nanj gledajo drugače.