Za življenje

VEČ ...|14. 9. 2024
Marko Juhant: Starša sta središče, ne otroci

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.  

Marko Juhant: Starša sta središče, ne otroci

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.  

vzgojaduhovnostotrocimladiizobraževanjeodnosišolapogovor

Za življenje

Marko Juhant: Starša sta središče, ne otroci

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.  

VEČ ...|14. 9. 2024
Marko Juhant: Starša sta središče, ne otroci

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.  

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostotrocimladiizobraževanjeodnosišolapogovor

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 9. 2024
Mladi potrebujejo napor in podporo odraslih

Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?

Mladi potrebujejo napor in podporo odraslih

Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?

mladišolaupanje

Življenje išče pot

Mladi potrebujejo napor in podporo odraslih

Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?

VEČ ...|4. 9. 2024
Mladi potrebujejo napor in podporo odraslih

Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?

s. Meta Potočnik

mladišolaupanje

Za življenje

VEČ ...|31. 8. 2024
Za več miru in sodelovanja v šolah

Pred začetkom šolskega leta smo k pogovoru povabili Alenko Rebula, ki ima veliko izkušenj z delom v šoli. Kako gradimo šolo miru, sodelovanja, šolo odnosov, v kateri bo dobro vsem? Mnogi so v preteklosti drago plačali, da je danes vstop v šolo omogočen vsem. Hvaležnost tudi ob šolski dediščini je izhodišče zavedanja korenin, iz katerih smo zrasli. Če otrok občuti svojo vrednost in spoštovanje, tudi v šoli, bo v šolo hodil rad. Enako učitelji, profesorji. Spoštovanje je konkretno dogajanje med nami, vključuje poslušanje in upoštevanje. 

Za več miru in sodelovanja v šolah

Pred začetkom šolskega leta smo k pogovoru povabili Alenko Rebula, ki ima veliko izkušenj z delom v šoli. Kako gradimo šolo miru, sodelovanja, šolo odnosov, v kateri bo dobro vsem? Mnogi so v preteklosti drago plačali, da je danes vstop v šolo omogočen vsem. Hvaležnost tudi ob šolski dediščini je izhodišče zavedanja korenin, iz katerih smo zrasli. Če otrok občuti svojo vrednost in spoštovanje, tudi v šoli, bo v šolo hodil rad. Enako učitelji, profesorji. Spoštovanje je konkretno dogajanje med nami, vključuje poslušanje in upoštevanje. 

vzgojaduhovnostizobraževanjemladišoladružba

Za življenje

Za več miru in sodelovanja v šolah

Pred začetkom šolskega leta smo k pogovoru povabili Alenko Rebula, ki ima veliko izkušenj z delom v šoli. Kako gradimo šolo miru, sodelovanja, šolo odnosov, v kateri bo dobro vsem? Mnogi so v preteklosti drago plačali, da je danes vstop v šolo omogočen vsem. Hvaležnost tudi ob šolski dediščini je izhodišče zavedanja korenin, iz katerih smo zrasli. Če otrok občuti svojo vrednost in spoštovanje, tudi v šoli, bo v šolo hodil rad. Enako učitelji, profesorji. Spoštovanje je konkretno dogajanje med nami, vključuje poslušanje in upoštevanje. 

VEČ ...|31. 8. 2024
Za več miru in sodelovanja v šolah

Pred začetkom šolskega leta smo k pogovoru povabili Alenko Rebula, ki ima veliko izkušenj z delom v šoli. Kako gradimo šolo miru, sodelovanja, šolo odnosov, v kateri bo dobro vsem? Mnogi so v preteklosti drago plačali, da je danes vstop v šolo omogočen vsem. Hvaležnost tudi ob šolski dediščini je izhodišče zavedanja korenin, iz katerih smo zrasli. Če otrok občuti svojo vrednost in spoštovanje, tudi v šoli, bo v šolo hodil rad. Enako učitelji, profesorji. Spoštovanje je konkretno dogajanje med nami, vključuje poslušanje in upoštevanje. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostizobraževanjemladišoladružba

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 8. 2024
Vzgoja mladostnikov, ki ne morejo živeti v primarni družini

Kar nekaj mladostnikov iz različnih razlogov ne more živeti s svojimi starši. Ob tem ne uspejo končati šolanja in tako si poslabšajo možnosti za boljšo prihodnost. Da bi se pripravili na življenje, živijo v Mladinskih domovih. Eden takšnih je v Jaršah v Ljubljani, kjer deluje tudi produkcijska šola. ena od mentoric je tam dr. Monika Klun, ki nam je povedala, kako deluje ta šola, ki želi mlade z vedenjskimi in čustvenimi motnjami pripraviti na življenje. 

Vzgoja mladostnikov, ki ne morejo živeti v primarni družini

Kar nekaj mladostnikov iz različnih razlogov ne more živeti s svojimi starši. Ob tem ne uspejo končati šolanja in tako si poslabšajo možnosti za boljšo prihodnost. Da bi se pripravili na življenje, živijo v Mladinskih domovih. Eden takšnih je v Jaršah v Ljubljani, kjer deluje tudi produkcijska šola. ena od mentoric je tam dr. Monika Klun, ki nam je povedala, kako deluje ta šola, ki želi mlade z vedenjskimi in čustvenimi motnjami pripraviti na življenje. 

produkcija šola Jaršečustvene in vedenjske motnjemladostniki

Življenje išče pot

Vzgoja mladostnikov, ki ne morejo živeti v primarni družini

Kar nekaj mladostnikov iz različnih razlogov ne more živeti s svojimi starši. Ob tem ne uspejo končati šolanja in tako si poslabšajo možnosti za boljšo prihodnost. Da bi se pripravili na življenje, živijo v Mladinskih domovih. Eden takšnih je v Jaršah v Ljubljani, kjer deluje tudi produkcijska šola. ena od mentoric je tam dr. Monika Klun, ki nam je povedala, kako deluje ta šola, ki želi mlade z vedenjskimi in čustvenimi motnjami pripraviti na življenje. 

VEČ ...|2. 8. 2024
Vzgoja mladostnikov, ki ne morejo živeti v primarni družini

Kar nekaj mladostnikov iz različnih razlogov ne more živeti s svojimi starši. Ob tem ne uspejo končati šolanja in tako si poslabšajo možnosti za boljšo prihodnost. Da bi se pripravili na življenje, živijo v Mladinskih domovih. Eden takšnih je v Jaršah v Ljubljani, kjer deluje tudi produkcijska šola. ena od mentoric je tam dr. Monika Klun, ki nam je povedala, kako deluje ta šola, ki želi mlade z vedenjskimi in čustvenimi motnjami pripraviti na življenje. 

s. Meta Potočnik

produkcija šola Jaršečustvene in vedenjske motnjemladostniki

Življenje išče pot

VEČ ...|5. 7. 2024
Pilotni projekt zMigaj! v srednji šoli tehniških šol Šiška

V rubriki Življenje išče pot smo govorili potrebi po izboljšanju telesnih sposobnosti mladih. Rezultati športno vzgojnega kartona namreč kažejo, da so te slabše pri dijakih in dijakinjah poklicnih šol. Zato je srednja šola tehniških šol Šiška postala pilotni prostor za projekt zMigaj! Ravnateljica šole Darinka Martinčič Zalokar je predstavila dosedanje učinke tako pri dijakih kot pri zaposlenih. 

Pilotni projekt zMigaj! v srednji šoli tehniških šol Šiška

V rubriki Življenje išče pot smo govorili potrebi po izboljšanju telesnih sposobnosti mladih. Rezultati športno vzgojnega kartona namreč kažejo, da so te slabše pri dijakih in dijakinjah poklicnih šol. Zato je srednja šola tehniških šol Šiška postala pilotni prostor za projekt zMigaj! Ravnateljica šole Darinka Martinčič Zalokar je predstavila dosedanje učinke tako pri dijakih kot pri zaposlenih. 

Srednja šola tehniških šol Šiškagibanjemladi

Življenje išče pot

Pilotni projekt zMigaj! v srednji šoli tehniških šol Šiška

V rubriki Življenje išče pot smo govorili potrebi po izboljšanju telesnih sposobnosti mladih. Rezultati športno vzgojnega kartona namreč kažejo, da so te slabše pri dijakih in dijakinjah poklicnih šol. Zato je srednja šola tehniških šol Šiška postala pilotni prostor za projekt zMigaj! Ravnateljica šole Darinka Martinčič Zalokar je predstavila dosedanje učinke tako pri dijakih kot pri zaposlenih. 

VEČ ...|5. 7. 2024
Pilotni projekt zMigaj! v srednji šoli tehniških šol Šiška

V rubriki Življenje išče pot smo govorili potrebi po izboljšanju telesnih sposobnosti mladih. Rezultati športno vzgojnega kartona namreč kažejo, da so te slabše pri dijakih in dijakinjah poklicnih šol. Zato je srednja šola tehniških šol Šiška postala pilotni prostor za projekt zMigaj! Ravnateljica šole Darinka Martinčič Zalokar je predstavila dosedanje učinke tako pri dijakih kot pri zaposlenih. 

s. Meta Potočnik

Srednja šola tehniških šol Šiškagibanjemladi

Za življenje

VEČ ...|22. 6. 2024
Dr. Andreja Poljanec o pomenu in izzivih počitnic

Ob zaključku šolskega leta je dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psihologinja, zakonska in družinska terapevtka, predavateljica in vodja študijskega programa Psihologije na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, predavateljica tudi na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, govorila o posebnostih obdobja tik pred počitnicami, pa tudi o pomenu prostih tednov.

Dr. Andreja Poljanec o pomenu in izzivih počitnic

Ob zaključku šolskega leta je dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psihologinja, zakonska in družinska terapevtka, predavateljica in vodja študijskega programa Psihologije na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, predavateljica tudi na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, govorila o posebnostih obdobja tik pred počitnicami, pa tudi o pomenu prostih tednov.

vzgojaduhovnostmladišolaizobraževanje

Za življenje

Dr. Andreja Poljanec o pomenu in izzivih počitnic

Ob zaključku šolskega leta je dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psihologinja, zakonska in družinska terapevtka, predavateljica in vodja študijskega programa Psihologije na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, predavateljica tudi na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, govorila o posebnostih obdobja tik pred počitnicami, pa tudi o pomenu prostih tednov.

VEČ ...|22. 6. 2024
Dr. Andreja Poljanec o pomenu in izzivih počitnic

Ob zaključku šolskega leta je dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psihologinja, zakonska in družinska terapevtka, predavateljica in vodja študijskega programa Psihologije na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, predavateljica tudi na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, govorila o posebnostih obdobja tik pred počitnicami, pa tudi o pomenu prostih tednov.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnostmladišolaizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 6. 2024
Brežiški občinski svetniki obsodili nasilje na šolah in pozvali k zagotovitvi dodatnih policistov v občini

Brežiški občinski svet je zaradi nedavnega nasilja na OŠ Velika Dolina na izredni seji obsodil vsakršno med vrstniško nasilje, notranje ministrstvo pa pozval k zagotovitvi dodatnih policistov v občini. V njej se namreč po besedah župana Ivana Molana soočajo s perečo romsko problematiko, policistov, ki bi jo reševali, pa je premalo. Že pred tem sta sveta krajevnih skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem potrdila sklep, s katerim pozivata osnovno šolo k izključitvi romskega učenca šestega razreda, ki je 10. junija fizično napadel devetošolca. Da bi našli primerno rešitev, so se v Brežicah srečali predstavniki občine in nekaterih ministrstev. Meta Potočnik je poklicala župana Brežic Ivana Molana. 

Brežiški občinski svetniki obsodili nasilje na šolah in pozvali k zagotovitvi dodatnih policistov v občini

Brežiški občinski svet je zaradi nedavnega nasilja na OŠ Velika Dolina na izredni seji obsodil vsakršno med vrstniško nasilje, notranje ministrstvo pa pozval k zagotovitvi dodatnih policistov v občini. V njej se namreč po besedah župana Ivana Molana soočajo s perečo romsko problematiko, policistov, ki bi jo reševali, pa je premalo. Že pred tem sta sveta krajevnih skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem potrdila sklep, s katerim pozivata osnovno šolo k izključitvi romskega učenca šestega razreda, ki je 10. junija fizično napadel devetošolca. Da bi našli primerno rešitev, so se v Brežicah srečali predstavniki občine in nekaterih ministrstev. Meta Potočnik je poklicala župana Brežic Ivana Molana. 

infonasilješolapogovor

Informativni prispevki

Brežiški občinski svetniki obsodili nasilje na šolah in pozvali k zagotovitvi dodatnih policistov v občini

Brežiški občinski svet je zaradi nedavnega nasilja na OŠ Velika Dolina na izredni seji obsodil vsakršno med vrstniško nasilje, notranje ministrstvo pa pozval k zagotovitvi dodatnih policistov v občini. V njej se namreč po besedah župana Ivana Molana soočajo s perečo romsko problematiko, policistov, ki bi jo reševali, pa je premalo. Že pred tem sta sveta krajevnih skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem potrdila sklep, s katerim pozivata osnovno šolo k izključitvi romskega učenca šestega razreda, ki je 10. junija fizično napadel devetošolca. Da bi našli primerno rešitev, so se v Brežicah srečali predstavniki občine in nekaterih ministrstev. Meta Potočnik je poklicala župana Brežic Ivana Molana. 

VEČ ...|21. 6. 2024
Brežiški občinski svetniki obsodili nasilje na šolah in pozvali k zagotovitvi dodatnih policistov v občini

Brežiški občinski svet je zaradi nedavnega nasilja na OŠ Velika Dolina na izredni seji obsodil vsakršno med vrstniško nasilje, notranje ministrstvo pa pozval k zagotovitvi dodatnih policistov v občini. V njej se namreč po besedah župana Ivana Molana soočajo s perečo romsko problematiko, policistov, ki bi jo reševali, pa je premalo. Že pred tem sta sveta krajevnih skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem potrdila sklep, s katerim pozivata osnovno šolo k izključitvi romskega učenca šestega razreda, ki je 10. junija fizično napadel devetošolca. Da bi našli primerno rešitev, so se v Brežicah srečali predstavniki občine in nekaterih ministrstev. Meta Potočnik je poklicala župana Brežic Ivana Molana. 

s. Meta Potočnik

infonasilješolapogovor

Za življenje

VEČ ...|1. 6. 2024
Zakaj ne znamo bolje poskrbeti za bližnje?

Tokrat smo se v oddaji dotaknili vprašanj, ki se odpirajo ob zaključevanju šolskega leta, osamljenosti in nasilja nad starejšimi. Naš gost je bil frančiškan in klinični terapevt p. dr. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev

Zakaj ne znamo bolje poskrbeti za bližnje?

Tokrat smo se v oddaji dotaknili vprašanj, ki se odpirajo ob zaključevanju šolskega leta, osamljenosti in nasilja nad starejšimi. Naš gost je bil frančiškan in klinični terapevt p. dr. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev

vzgojaduhovnostodnosišolanasiljestarejšiosamljenost

Za življenje

Zakaj ne znamo bolje poskrbeti za bližnje?

Tokrat smo se v oddaji dotaknili vprašanj, ki se odpirajo ob zaključevanju šolskega leta, osamljenosti in nasilja nad starejšimi. Naš gost je bil frančiškan in klinični terapevt p. dr. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev

VEČ ...|1. 6. 2024
Zakaj ne znamo bolje poskrbeti za bližnje?

Tokrat smo se v oddaji dotaknili vprašanj, ki se odpirajo ob zaključevanju šolskega leta, osamljenosti in nasilja nad starejšimi. Naš gost je bil frančiškan in klinični terapevt p. dr. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostodnosišolanasiljestarejšiosamljenost

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|10. 12. 2024
Zakaj Sveto leto 2025?

Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.

Zakaj Sveto leto 2025?

Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.

Blaž Lesnik

duhovnostsveto letojubilejno letoromarji upanjaodpustki

Moja zgodba

VEČ ...|29. 12. 2024
p. Placid Cortese in knjiga Ruah - Vetje duha

Ob 80. obletnici mučeniške smrti častitljivega p. Placida Corteseja je izšla dvojezična knjiga Elene Blancato Ruah. Vetje Duha.  O knjigi in p. Corteseju so na predstavitvi v Ljubljani poleg avtorice Elene Blancato in piscev spremnih besedil Vlaste Polojaz in Iva Jevnikarja spregovorili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, provincialni minister slovenskih minoritov p. Milan Kos in cerkveni zgodovinar prof. dr. Bogdan Kolar. 

p. Placid Cortese in knjiga Ruah - Vetje duha

Ob 80. obletnici mučeniške smrti častitljivega p. Placida Corteseja je izšla dvojezična knjiga Elene Blancato Ruah. Vetje Duha.  O knjigi in p. Corteseju so na predstavitvi v Ljubljani poleg avtorice Elene Blancato in piscev spremnih besedil Vlaste Polojaz in Iva Jevnikarja spregovorili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, provincialni minister slovenskih minoritov p. Milan Kos in cerkveni zgodovinar prof. dr. Bogdan Kolar. 

Jože Bartolj

kultura literatura likovna umetnost Ivo Jevnikar Placido Cortese Ruah Vetje Duha Ruah Il soffio dello SpiritoStanislav zoreElena blancatoVlasta PolojazMilan KosBogdan Kolar

Za življenje

VEČ ...|28. 12. 2024
O praznovanju, otrocih in najstnikih

Še zadnjič letos je bila na sporedu oddaja Za življenje, tokrat s profesorico Andrejo Poljanec. Govorila je o praznovanju in kako praznike kljub preizkušnjam narediti take, da bodo imeli otroci lepe spomine. Skušala je razložiti tudi, kje se skriva užitek pri pokanju petard, ko pa toliko ljudi tega ne mara, še posebej lastniki psov se bojijo teh dni.

O praznovanju, otrocih in najstnikih

Še zadnjič letos je bila na sporedu oddaja Za življenje, tokrat s profesorico Andrejo Poljanec. Govorila je o praznovanju in kako praznike kljub preizkušnjam narediti take, da bodo imeli otroci lepe spomine. Skušala je razložiti tudi, kje se skriva užitek pri pokanju petard, ko pa toliko ljudi tega ne mara, še posebej lastniki psov se bojijo teh dni.

Mateja Subotičanec

vzgojaotrocimladi

Komentar tedna

VEČ ...|27. 12. 2024
Helena Kregar: Narodni ponos v globalizirani Sloveniji

V minulem tednu smo praznovali dva čudovita praznika. Božič, ki nas obda z upanjem in ljubeznijo, ter Dan samostojnosti in neodvisnosti, ki nas sooča z realnostjo naše države. Po vseh proslavah in vrsti zvenečih nagovorov se mi poraja vprašanje, kako je z narodnim ponosom v Sloveniji. V teh prazničnih dneh pa je dobro pogledati, kako narodni ponos izražamo Slovenci? Kako se soočamo s ponosom drugih, v Slovenij živečih narodov? Kako se na ta vprašanja odziva slovenska šola? Je tudi na tem področju šola odraz družbe?

Komentar je pripravila upokojena profesorica kemije, Helena Kregar.

Helena Kregar: Narodni ponos v globalizirani Sloveniji

V minulem tednu smo praznovali dva čudovita praznika. Božič, ki nas obda z upanjem in ljubeznijo, ter Dan samostojnosti in neodvisnosti, ki nas sooča z realnostjo naše države. Po vseh proslavah in vrsti zvenečih nagovorov se mi poraja vprašanje, kako je z narodnim ponosom v Sloveniji. V teh prazničnih dneh pa je dobro pogledati, kako narodni ponos izražamo Slovenci? Kako se soočamo s ponosom drugih, v Slovenij živečih narodov? Kako se na ta vprašanja odziva slovenska šola? Je tudi na tem področju šola odraz družbe?

Komentar je pripravila upokojena profesorica kemije, Helena Kregar.

Helena Kregar

komentardružba

Naš pogled

VEČ ...|24. 12. 2024
Kljub razdejanju prihaja!

Ne glede na vse, kar se dogaja, kar se je dogajalo in kar je pred dva tisoč leti doživljala tako imenovana Sveta dežela, Bog prihaja v ta svet. Prihaja ne glede na razdejanje, na sovraštvo, na prepire in prevare, na krivične sodbe, na samozadostnost vladajočih, prihaja … Želi nam biti blizu, želi biti naš brat, eden izmed nas. Prinaša nam blagoslov, upanje, tolažbo …  Bog prihaja, kaj pa mi? 

Kljub razdejanju prihaja!

Ne glede na vse, kar se dogaja, kar se je dogajalo in kar je pred dva tisoč leti doživljala tako imenovana Sveta dežela, Bog prihaja v ta svet. Prihaja ne glede na razdejanje, na sovraštvo, na prepire in prevare, na krivične sodbe, na samozadostnost vladajočih, prihaja … Želi nam biti blizu, želi biti naš brat, eden izmed nas. Prinaša nam blagoslov, upanje, tolažbo …  Bog prihaja, kaj pa mi? 

Tone Gorjup

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 12. 2024
Pesemsko izročilo Kočevske

Poročali smo o predstavitvi knjige Pesemsko izročilo Kočevske, ki jo je uredila dr. Anja Moric. S to knjigo je skoraj 130 let po izidu etnografske študije in zbirke kočevarskih pesmi Adolfa Hauffna zakladnica pesemskega izročila območja širše Kočevske, zapisana večinoma v kočevarskem narečju, dostopna tudi v slovenskem jeziku.

Pesemsko izročilo Kočevske

Poročali smo o predstavitvi knjige Pesemsko izročilo Kočevske, ki jo je uredila dr. Anja Moric. S to knjigo je skoraj 130 let po izidu etnografske študije in zbirke kočevarskih pesmi Adolfa Hauffna zakladnica pesemskega izročila območja širše Kočevske, zapisana večinoma v kočevarskem narečju, dostopna tudi v slovenskem jeziku.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaglasbaAnja MoricCantate DominoPesemsko izročilo Kočevske

Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 12. 2024
Nenad Glücks: Župan Mengša Bogo Ropotar izgublja bitko glede Marijinega znamenja

Čeprav zdaj tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine zagovarja ponovno postavitev Marijinega znamenja na Glavni trg v Mengšu, kjer je bil tudi prvotno postavljen, župan Bogo Ropotar nerazumno vztraja. Restavrirani kip želi postaviti ob cerkvi, čeprav temu izrecno nasprotuje lastnica parcele župnija Mengeš, za izvirno lokacijo sredi mesta pa se zavzema tudi množična civilna iniciativa.

Nenad Glücks: Župan Mengša Bogo Ropotar izgublja bitko glede Marijinega znamenja

Čeprav zdaj tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine zagovarja ponovno postavitev Marijinega znamenja na Glavni trg v Mengšu, kjer je bil tudi prvotno postavljen, župan Bogo Ropotar nerazumno vztraja. Restavrirani kip želi postaviti ob cerkvi, čeprav temu izrecno nasprotuje lastnica parcele župnija Mengeš, za izvirno lokacijo sredi mesta pa se zavzema tudi množična civilna iniciativa.

Nenad Glücks

komentarpolitikadružbaodnosi

Spominjamo se

VEČ ...|30. 12. 2024
Spominjamo se dne 30. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 30. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|30. 12. 2024
Vera ženske, matere in žene je plavanje proti toku potrošništva in nemira

Tri matere. Ana Hrbljan, Anja Maver in Maja Bitenc so pričevale, kako živijo svojo krščansko vero in materinstvo v družbi, ki je prepojena s potrošništvom in hitrimi užitki. Ko so postale matere, imajo enega, dva in sedem otrok, se jim je življenje spremenilo in nanj gledajo drugače. 

Vera ženske, matere in žene je plavanje proti toku potrošništva in nemira

Tri matere. Ana Hrbljan, Anja Maver in Maja Bitenc so pričevale, kako živijo svojo krščansko vero in materinstvo v družbi, ki je prepojena s potrošništvom in hitrimi užitki. Ko so postale matere, imajo enega, dva in sedem otrok, se jim je življenje spremenilo in nanj gledajo drugače. 

s. Meta Potočnik

veramolitevmama