Življenje išče pot
Govorili smo o Šoli za starše oz. materinski šoli, ki jo že 25 let vodijo v porodnišnici Splošne bolnišnice Murska Sobota. Namenjena je bodočim materam in očetom pri pripravi na porod, v poporodnem obdobje ter negi in prehrani novorojenca. Naša gostja je bila porodničarka Nataša Kous Škalič, dr. med. spec. ginekologije in porodništva.
Življenje išče pot
Govorili smo o Šoli za starše oz. materinski šoli, ki jo že 25 let vodijo v porodnišnici Splošne bolnišnice Murska Sobota. Namenjena je bodočim materam in očetom pri pripravi na porod, v poporodnem obdobje ter negi in prehrani novorojenca. Naša gostja je bila porodničarka Nataša Kous Škalič, dr. med. spec. ginekologije in porodništva.
Informativni prispevki
luči sobotnega študijskega srečanja »Sodobni učitelj in večna pedagoška vprašanja«, ki ga v Novi Gorici pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS), je članica društva Klara Levstek v pogovoru opozorila na številne izzive, s katerimi se danes sooča šolski prostor – od vpliva sodobne tehnologije do spremenjenih družbenih odnosov in zahtevnosti učiteljskega poklica.
Informativni prispevki
luči sobotnega študijskega srečanja »Sodobni učitelj in večna pedagoška vprašanja«, ki ga v Novi Gorici pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS), je članica društva Klara Levstek v pogovoru opozorila na številne izzive, s katerimi se danes sooča šolski prostor – od vpliva sodobne tehnologije do spremenjenih družbenih odnosov in zahtevnosti učiteljskega poklica.
Petkov večer
Tednu katoliškega šolstva smo postavili piko v oddaji Petkov večer, v kateri smo z vašo pomočjo, drage poslušalke, spoštovani poslušalci, zbirali sredstva za pomoč dijakom in učencem. V oddaji so se zvrstile zgodbe iz vseh katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov, deležni smo bili glasbene ustvarjalnosti mladih, rdečo nit pa je pletla tudi skupinica maturantov v studiu.
Petkov večer
Tednu katoliškega šolstva smo postavili piko v oddaji Petkov večer, v kateri smo z vašo pomočjo, drage poslušalke, spoštovani poslušalci, zbirali sredstva za pomoč dijakom in učencem. V oddaji so se zvrstile zgodbe iz vseh katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov, deležni smo bili glasbene ustvarjalnosti mladih, rdečo nit pa je pletla tudi skupinica maturantov v studiu.
Via positiva
Nuša Piber je profesorica glasbe, ustanoviteljica in direktorica Glasbenega centra DO-RE-MI, zasebnega Zavoda za vzgojo in izobraževanje. Nuša je tudi Willemsova učiteljica. To metodo učenja je v oddaji na hitro predstavila, spregovorila je o svojem delu z otroki z motnjo avtističnega spektra, o prizadevanjih za njihovo večje vključevanje v vse vidike družbe, saj je Nuša Piber zagovornica pravic otrok z avtizmom, na Akademiji za glasbo je organizirala mednarodni posvet z naslovom Skrivni svet avtizma.
Via positiva
Nuša Piber je profesorica glasbe, ustanoviteljica in direktorica Glasbenega centra DO-RE-MI, zasebnega Zavoda za vzgojo in izobraževanje. Nuša je tudi Willemsova učiteljica. To metodo učenja je v oddaji na hitro predstavila, spregovorila je o svojem delu z otroki z motnjo avtističnega spektra, o prizadevanjih za njihovo večje vključevanje v vse vidike družbe, saj je Nuša Piber zagovornica pravic otrok z avtizmom, na Akademiji za glasbo je organizirala mednarodni posvet z naslovom Skrivni svet avtizma.
Pojdite in učite
Gostili smo Jano Lampe s Slovenske Karitas, ki je predstavila gradnjo nove šole na Madagaskarju, ki bo plod Slovenije. V imenu misijonarja Petra Opeke prosijo za donacije, s pomočjo katerih bi šolo opremili, poskrbeli za različne pripomočke in stvari.
Pojdite in učite
Gostili smo Jano Lampe s Slovenske Karitas, ki je predstavila gradnjo nove šole na Madagaskarju, ki bo plod Slovenije. V imenu misijonarja Petra Opeke prosijo za donacije, s pomočjo katerih bi šolo opremili, poskrbeli za različne pripomočke in stvari.
Za življenje
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.
Za življenje
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.
Življenje išče pot
Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?
Življenje išče pot
Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?
Za življenje
Pred začetkom šolskega leta smo k pogovoru povabili Alenko Rebula, ki ima veliko izkušenj z delom v šoli. Kako gradimo šolo miru, sodelovanja, šolo odnosov, v kateri bo dobro vsem? Mnogi so v preteklosti drago plačali, da je danes vstop v šolo omogočen vsem. Hvaležnost tudi ob šolski dediščini je izhodišče zavedanja korenin, iz katerih smo zrasli. Če otrok občuti svojo vrednost in spoštovanje, tudi v šoli, bo v šolo hodil rad. Enako učitelji, profesorji. Spoštovanje je konkretno dogajanje med nami, vključuje poslušanje in upoštevanje.
Za življenje
Pred začetkom šolskega leta smo k pogovoru povabili Alenko Rebula, ki ima veliko izkušenj z delom v šoli. Kako gradimo šolo miru, sodelovanja, šolo odnosov, v kateri bo dobro vsem? Mnogi so v preteklosti drago plačali, da je danes vstop v šolo omogočen vsem. Hvaležnost tudi ob šolski dediščini je izhodišče zavedanja korenin, iz katerih smo zrasli. Če otrok občuti svojo vrednost in spoštovanje, tudi v šoli, bo v šolo hodil rad. Enako učitelji, profesorji. Spoštovanje je konkretno dogajanje med nami, vključuje poslušanje in upoštevanje.
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.
Globine
Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.
Svetovalnica
Ledeni svetniki, Pankracij, Servacij in danes Bonifacij letos niso razočarali in kot kaže bo jutri mokra tudi Zofka. Danes je v vrtnarski Svetovalnici sodelovala prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Doživetja narave
Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.
Duhovna misel
Neki svetovalec je pripovedoval: »Prejšnji teden je dobilo vstajenje zame nov pomen. Za seboj sem imel kar utrujajoč dan. Zadnja stvar ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Vampe, domače ali kupljene, najprej očistimo in jih dobro prekuhamo, da so mehki. Ohlajene narežemo na tanke, kratke trakove. Nato na maščobi (če imamo lahko tudi na (domači) hamburški slanini ali zaseki) prepražimo narezano čebulo ter ko je dobro prepraženo, še narezane vampe. Lahko dodamo malo paradižnika, poprašimo z moko in zalijemo s tekočino ter pokuhamo. Po okusu jih solimo. K vampom lahko ponudimo kruh, polento, žgance, kuhan krompir, kruhove cmoke. To je kot glavna jed, podobna golažu. Lahko celo hkrati pripravimo golaž in vampe in si vsak vzame malo enega in malo drugega.
Minute za kmetijstvo in podeželje
V Minoritskem samostanu na Ptuju se jutri začenja 36. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki ga v navezi z Mestno občino Ptuj pripravljajo Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, v sodelovanju z vsemi območnimi kmetijsko gozdarskimi zavodi. Čeprav se festival uradno odpre opoldne, ga bodo tradicionalno začeli dopoldne ob 9.00 s posvetom na temo združevanja in povezovanja za skupno trženje pridelkov in izdelkov s kmetij, pravi vodja festivala Peter Pribožič.
Duhovna misel
Neki svetovalec je pripovedoval: »Prejšnji teden je dobilo vstajenje zame nov pomen. Za seboj sem imel kar utrujajoč dan. Zadnja stvar ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Rožni venec
Molitev je vodil vojaški vikar Matej Jakopič.